Jang Man, CREA plus d.o.o.

Kot majhno novoustanovljeno podjetje izkušenih svetovalcev s področja poslovne analitike in procesnega organiziranja smo bili v letu 2010 soočeni z izzivom iskanja ustreznega orodja za planiranje, koordinacijo in obračun našega dela. Vedeli smo, da iščemo nekaj s področja projektnega vodenja, vendar kaj je tisto za nas najbolj primerno? Bežen pregled tržišča je pokazal, da je na voljo skoraj nepregledna množica različnih rešitev, od neplačljivih do dragih korporativnih sistemov. V duhu dobre prakse poslovne analitike je bilo potrebno postaviti osnovne zahteve in se lotiti preverjanja ponudbe. Potrebovali smo skoraj dva meseca, da smo prišli do končne izbire. In danes lahko potrdimo, da smo se pravilno odločili, saj nam izbrano orodje izpolnjuje začrtane zahteve in ne le to. Neposredno ga uporabljamo na izvedbenih projektih skupaj z naročniki v smislu analize njihovega dela in pomoči pri izvedbi naročnikovih aktivnosti.
Rešitev je seveda v oblaku, model plačevanja je prilagodljiv. Kot dodatni bonus pa moram priznati, da s tako odzivnim internetnim podjetjem nisem še sodeloval. Seveda se lahko vprašamo, če lahko naredimo vse, kar smo si zamislili. Ne, kajti idealna programska oprema ne obstaja, je pa uporabna in učinkovita. Več o tem kako smo izbirali in zakaj smo izbrali kar smo izbrali boste izvedeli na konferenci v našem prispevku.

Aljaž Prusnik, IIBA Slovenia Chapter & Gaber Tereseglav, Optilab d.o.o.

Agilne metodologije se počasi, a vztrajno uveljavljajo in postavljajo ob bok  klasičnim, slapovnim pristopu v projektnem vodenju. Od vseh agilnih pristopov se je najbolj uveljavil Skram (oz. v izvirniku scrum ). Eden od soustanoviteljev skrama, Jeff Sutherland, vedno rad poudari, da omenjeni način vodenja in izvedbe projektov ni vezan zgolj in samo na software-sko delo. V skramu se ključ uspeha skriva v uspešni in utečeni ekipi, kjer vidno vlogo igrata t.i. skram master (ali vodja) in produktni lastnik (tisti, ki ve, kakšen mora biti rezultat). Da sta ti dve vlogi ključni za uspešno delo, vemo že iz klasičnega pristopa - tu sta le bolj postavljeni v ospredje. Kako torej uporabiti resurse iz klasičnega pristopa tudi v agilnem svetu in se iz hierarhično-slapovne organiziranosti premakniti v bolj fleksibilne pristope in kako sta povezani vlogi produktnega lastnika in IIBa poslovnega analitika, pa boste izvedeli na predstavitvi.

Aljaž Prusnik, CBAP, prvi CBAP certificirani poslovni analitik v Sloveniji. Ima 10 letne izkušnje reševanja problemov in koncipiranja rešitev, večinoma za državno upravo. Med večjimi naročniki so bili Agencija RS za kmetijske trge, DURS in Davčna uprava Črne Gore. Poleg rešitev za naročnike se je v podjetjih, v katerih je bil, vedno aktivno ukvarjal z optimizacijo internih procesov na področju projektnega vodenja in poslovne analitike. Trenutno deluje v Abanki kot poslovni tehnolog, kjer prav tako sodeluje na večjem projektu centralizacije podatkov in pri prenovi poslovnih procesov. Nastopa tudi kot samostojni svetovalec- poslovni analitik in je član IIBA in IIBA Slovenija.

Gaber Terseglav, univ. dipl. inženir računalništva in informatike trenutno opravlja funkcijo direktorja zadolženega za finance, razvoj in splošne zadeve v podjetju Optilab d.o.o. Specializiran je v vodenje agilnih projektov, arhitekturo kompleksnih poslovnih informacijskih sistemov in visoko razpoložljivih transakcijsko intenzivnih sistemov. V preteklosti je v podjetje Optilab uvedel metodologijo SCRUM in z njeno pomočjo vodil razvoj večjega števila projektov. Med projekti velja izpostaviti vodenje večjega projekta, kjer podjetje uporablja tako klasični slapovni pristop za projektno vodenje kot tudi agilno metodologijo SCRUM za vodenje razvoja projekta in analitično podporo projekta.

Podjetje Optilab metodologijo SCRUM uporablja tudi za vodenje razvoja produkta, ki ima visok mednarodni potencial. Iz tega razloga bo v prihodnosti velik poudarek na podpori distribuiranega vodenja razvoja metodologije SCRUM, kjer bodo v razvoj vključene različne geografsko ločene ekipe, ki bodo skrbele za implementacijo produkta na posameznem tržišču.

Igor Gruber, PIA informacijski sistemi in storitve d.o.o.

Ko se ureja dokumentacija in tokovi dokumentacije v podjetju ne moremo mimo dokumentacije, ki je vezana na projekte. Definicija projektov v praksi je seveda odvisna od vsake organizacije posebej. Razpon projektov je od grajenja elektrarne do uvedbe manjših informacijskih rešitev. Ne glede na obsežnost projekta, števila pod projektov, velikosti in raznolikosti projektne skupine in proračuna je potrebno urejati tudi dokumentacijo. Generalno bi se dalo to dokumentacijo razdeliti na dve skupini: dokumentacijo projekta (različni dopisi, načrti …., ki so vezani izključno na projekt) in dokumentacijo vezano (tudi) na projekt (nabavni dokumenti, računi, potni nalogi, obrazci za dopust …). Če prva teče po čisto svojih pravilih znotraj projekta, je druga vezana na splošno poslovanje in v primeru vezave na projekt, naredi samo še kakšen dodaten »obvoz« po projektni strukturi.
Predstavljene bodo konkretne rešitve iz prakse na različnih tipih dokumentov in procesih.

Igor Gruber ima večletne izkušnje pri razvoju in implementacijah sistemov za upravljanje poslovnih procesov in elektronskega poslovanja. Več nagrajenih inovacij na različnih področjih elektronskega poslovanja in informacijskih sistemov.